O raziskavi

Za kaj gre?
Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, posebno ko gre za dolgotrajno izpostavljenost nizkim koncentracijam. Če hočemo izdelati oceno tveganja, je potrebno najprej pridobiti podatke o izpostavljenosti in oceniti le-to. Z raziskavo se spremlja koncentracija strupenih kovin (kadmija, svinca, živega srebra in arzena) in obstojnih organskih onesnaževal (dioksinov, furanov, organoklornih pesticidov, polikloriranih bifenilov, polibromiranih zaviralcev gorenja) v telesnih tekočinah (kri, materino mleko in/ali urin) in v laseh. Naredile pa se bodo še nekatere dodatne analize, in sicer bomo v vzorcih krvi določili še nekatere esencialne elemente (selen, baker in cink) ter v vzorcih urina nekatere biokemijske kazalnike poškodb ledvic.
Pri naboru parametrov smo upoštevali usmeritve Evropske komisije (europa.eu/pol/health/index_sl.htm) in Evropske agencije za okolje (www.eea.europa.eu/ www.atsdr.cdc.gov/), priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (www.who.int/en/, prioritetni seznam Agencije za strupene snovi in register bolezni (www.atsdr.cdc.gov/) ter rezultate preteklih študij v Sloveniji.

Kakšen je namen raziskave?
Namen biomonitoringa je opredelitev in ugotavljanje trendov izpostavljenosti prebivalstva izbranim kemikalijam, ki predstavljajo tveganje za zdravje, ovrednotenje odnosa med odmerkom in učinkom kemikalije na zdravje, ugotavljanje obnašanja kemične snovi v organizmih (kinetike), izdelava ocene tveganja za zdravje ljudi, izdelava predlogov ukrepov in spremljanje ucinkovitosti teh ukrepov za zmanjševanje tveganja in ugotavljanje in proučevanje virov izpostavljenosti ljudi kemikalijam. Glavna prednost raziskave je torej v tem, da lahko opredeli oceno zdravstvenega tveganja zaradi dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim snovem v okolju.

Pridobljeni rezultati bodo omogočili oceno stanja na področju izpostavljenosti onesnaževalom v okolju v Sloveniji. Rezultate bomo uporabili za primerjavo stanja izpostavljenosti prebivalstva z drugimi državami in za nadaljnja proučevanja, ki jim bodo sledili ukrepi za zmanjšanje obremenitev. Rezultati bodo služili tudi za namen poročanja Slovenije Komisiji o obremenitvah okolja z obstojnimi organskimi onesnaževali na podlagi Uredbe o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o obstojnih organskih onesnaževalih.

Kdaj bo raziskava končana?
Razvoj humanega biomonitoringa na nacionalni ravni je dolgoročen projekt, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. V letu 2018 bomo na podlagi dosedanjih izkušenj pričeli nov ciklus nacionalnega humanega biomonitoringa, ki bo trajal do konca leta 2022.

Podlage_za_HBM_2018_2022_Maj_NV(1) (.pdf 326KB)

Zgibanka